Slovensko društvo INFORMATIKA je nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih informatike in informacijske tehnologije v podjetjih, na univerzah in v javni upravi. Ustanovljeno je bilo leta 1972 kmalu po kongresu Mednarodne zveze za obdelavo podatkov (International Federation for Information Processing, IFIP), ki je bil istega leta v Ljubljani. Danes ima okoli 300 članov in izdaja strokovno revijo Uporabna informatika ter znanstveno revijo Informatica. Dejstvo, da obe reviji sofinancira tudi Javna agencija za knjigo republike Slovenije, priča o strokovni in znanstveni ravni ene in druge. Poleg tega društvo prireja strokovna srečanja, od katerih so tradicionalni strokovni dogodek leta posvetovanje Dnevi slovenske informatike in posvetovanje Informatika v javni upravi.
V času ustanovitve društva je bilo računalništvo razmeroma zaprta domena programerjev, tehnikov in seveda tistih, ki so računalnike prodajali. Računalnik je medtem postal univerzalno delovno sredstvo, ki je za miselno intenzivne dejavnosti to, kar je bila avtomatizacija (in pozneje robotizacija) za delovno intenzivne, računalništvo pa je preraslo v novo uporabno znanost - informatiko. Informatika je danes pomembno gibalo razvoja v družbah, ki jih označujemo kot storitvene ali informacijske. Evolucija računalništva je bila pogojena z več dejavniki. Verjetno najpomembnejša sta razvoj računalniške tehnike - programov in naprav - in vpetost informatike v vse panoge in stroke. Zato ni presenetljivo, da se konference Dnevi slovenske informatike udeležujejo strokovnjaki in uporabniki z najrazličnejših področij in da jih pride vsako leto več.
Doslej je društvo največ pozornosti namenjalo uveljavitvi v slovenskem prostoru. To je bil v preteklih nekaj letih glavni cilj in različna znamenja dokazujejo, da je ta cilj dosežen. Glavne usmeritve delovanja društva bodo morale biti tudi v prihodnje naravnane v aktivnosti, ki so se doslej izkazale kot produktivne, in v spreminjanje razmerij in stanj, ki bi jih radi presegli. Predvsem mora društvo postati vidno, prepoznavno in vplivno. Poleg tega, da izdaja reviji, organizira posvetovanja in izdaja zbornike s posvetovanj, društvo ima tudi svojo spletno stran www.drustvo-informatika.si . Sodelovanje s sorodnimi društvi in ustanovami v državi je bilo doslej kar nekoliko zapostavljeno in ga je mogoče še precej razviti.
Mednarodno sodelovanje je pomembna aktivnost, kateri v društvu posvečamo posebno pozornost. Če res verjamemo, da informatika ne pozna meja, ne moremo in ne smemo biti omejeni na slovenski prostor niti znanstveno niti strokovno niti poslovno. Korak v tej smeri je soorganiziranje konference IFIP, ki je bila julija 1998 na Bledu in v katere programskem odboru sta bila kar dva člana Izvršnega odbora društva. Razen tega je bilo društvo v leta 1998 sprejeto v IFIP, saj je pogoje za članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji izpolnjevalo brez težav. Istega leta je postalo član evropskega združenja nacionalnih društev informatikov (Council of European Professional Informatics Societies - CEPIS) in je s tem pridobilo možnost uvedbe evropskega spričevala o znanju uporabe računalnika (European Computer Driving Licence - ECDL), katerega pomen je širši kot le društven.
Kot društvu nam gre torej za precej več kot le za pasivno spremljanje dogajanja v razvitih državah. Vanj smo včlanjeni strokovnjaki, ki želijo prispevati k razvoju in popularizaciji informatike mimo svojega rednega dela in tudi dodatno k temu. V informatiki želimo nastopiti kot aktivni posamezniki, ki so prepričani, da so sposobni razvoju ne le slediti, temveč nanj tudi vplivati in ki so na različne načine to tudi že storili. Cilj je, da bi pridobile vse tri sfere: znanost, stroka in podjetništvo.
Izhajajoč iz dejstev,
da je bilo Slovensko društvo INFORMATIKA ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru
dne 8. julija 1976 v Ljubljani in takrat sprejelo prvi statut;
da ga je spremenilo leta 1982;
da ga je leta 1992 uskladilo s pravnim redom samostojne države Republike Slovenije;
da ga je dopolnilo leta 1997, spremenilo leta 2002, leta 2014, leta 2018, leta 2019, leta 2023 in leta 2024;
da je z zakonom o društvih opredeljeno, kako se uresničujejo z ustavo zajamčene pravice državljanov, da se povezujejo in ustanavljajo društva;
da so v statutu podrobneje določeni cilji, način in namen delovanja društva ter pravice in dolžnosti članov
da je statut treba uskladiti tudi z zakonom o medijih;
na podlagi 9. člena zakona o društvih (Ur. list RS št. 60/95, 49/98 in 89/99 - odločba ustavnega sodišča) in 5., 6., 7. in 9. člena zakona o medijih (Ur. list RS št. 35/01)
sprejema izredni občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA
STATUT SLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA
(prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Slovensko društvo INFORMATIKA je prostovoljno združenje fizičnih oseb, ki so zainteresirane za razvoj in uporabo računalništva, informatike in operacijskih raziskav in jih vključuje, združuje in povezuje na profesionalni podlagi.
Društvo je nepolitična organizacija civilne družbe in deluje na nepridobitnih načelih.
Društvo deluje predvsem na področjih informacijske tehnologije in informacijskih storitev ter na področju, ki ga označujejo splošni pojmi računalništvo, informatika in operacijske raziskave.
2. člen
Ime društva je Slovensko društvo INFORMATIKA. Sedež društva je v Ljubljani na naslovu Litostrojska ulica 54, 1000 Ljubljana. Angleško ime društva je Slovenian Society INFORMATIKA. Angleško ime društva se v prometu z inozemskimi in mednarodnimi institucijami uporablja skupaj s slovenskim imenom.
3. člen
Društvo deluje na območju Republike Slovenije in mednarodno.
4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
5. člen
Društvo ima znak in pečat. Znak društva je oblikovan napis INFORMATIKA. Pečat društva je krog s premerom 3 cm, v sredini katerega je znak društva: informatika, ob zgornjem robu napis: slovensko društvo, ob spodnjem robu napis: ** Ljubljana **. Tipografija je Arial.
6. člen
Društvo lahko ustanovi podružnice in sekcije zaradi učinkovitejšega delovanja povsod, kjer obstaja interes članov, da bi se organizirali po interesnih in vsebinskih področjih.
Sekcija za operacijske raziskave (SOR), angleško Section for Operational Research, je posebna sekcija društva in se lahko s soglasjem izvršnega odbora samostojno včlani v sorodne mednarodne organizacije.
7. člen
Društvo se lahko včlani v sorodno tujo ali mednarodno strokovno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, ki niso v nasprotju s statutom društva, in pod pogojem, da dejavnost te organizacije ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije.
Za doseganje svojih ciljev sodeluje društvo z zavodi, ustanovami, gospodarskimi družbami in drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami, ki delujejo na področju računalništva, informatike in operacijskih raziskav.
8. člen
O svojem delovanju obvešča društvo članstvo in širšo javnost.
1. Članstvo obvešča o svojem delovanju:
- z objavljanjem vabil, poročil in izvlečkov zapisnikov teles in organov društva v glasilu društva in preko interneta,
- z občasnimi obvestili društva,
- s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva,
- objavljanjem sporočil in besedil v glasilu društva.
2. Širšo javnost obvešča o svojem delu:
- tem, da so sestanki organov društva javni in da so nanje lahko vabljene osebe, ki niso člani organov društva,
- s prirejanjem javnih predavanj, javnih razprav, posvetovanj, konferenc in drugih dogodkov ter z izdajanjem publikacij in obvestil,
- preko sredstev javnega obveščanja.
Za javnost delovanja društva je odgovoren predsednik društva ali član izvršnega odbora, ki je za to določen.
II. NAMEN IN DEJAVNOST DRUŠTVA
9. člen
Društvo ima naslednje namene in dejavnosti predvsem na področjih, določenih v 1. členu:
- organizirano širjenje zavesti in uveljavljanje pomena informacijske tehnologije, infrastrukture in storitev za razvoj slovenske družbe in njeno vključevanje v evropsko in svetovno delitev dela,
- uveljavljanje pomena informacijske tehnologije in spremljajočih pojavov pri zmanjševanju težav ob prehodu v informacijsko družbo;
- pospeševanje razvoja z računalništvom in informatiko povezanih znanj med članstvom, strokovnjaki nasploh ter širšo javnostjo,
- razvijanje strokovnosti, medsebojnega sporazumevanja, strokovne kritike in tekmovalnega duha,
- pospeševanje razvoja računalništva in informatike ter tehnologije in znanosti na področjih, ki so pomembna za računalništvo in informatiko,
- spremljanje, proučevanje in sodelovanje pri razvoju, uvajanju in uporabi informacijske infrastrukture in informacijskih storitev,
- populariziranje in pospeševanje strokovnega usposabljanja kadrov na področju svojega delovanja in na sorodnih področjih,
- povezovanje dela svojega članstva z delom fizičnih in pravnih oseb na sorodnih strokovnih področjih,
- omogočanje svojemu članstvu in širši javnosti da se seznanja z najnovejšimi dosežki računalništva in informatike v državi in v tujini,
- sodelovanje s sorodnimi tujimi in mednarodnimi organizacijami,
- sodelovanje z državnimi organi, z gospodarskimi družbami ter drugimi osebami javnega in zasebnega prava,
- raziskovalno znanstvena dejavnost in delovanje na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti,
- sodelovanje pri izdelavi zakonskih predpisov in standardov, ki se nanašajo na razvoj in uporabo računalniške tehnike, informacijske tehnologije, uporabe podatkov, infrastrukture, informacijskih storitev ter računalništva in informatike v Republiki Sloveniji,
- razvijanje in vzpodbujanje strokovne odličnosti in poklicne etike,
- ustanavljanje ali soustanavljanje organizacij civilne družbe na področju svojega delovanja,
- kandidiranje za koncesije s področja javnih pooblastil ter državnih pristojnosti in opravljanje takih koncesij.
Društvo izvaja navedene dejavnosti v javnem interesu.
10. člen
Društvo uresničuje svoje namene in naloge:
- s prirejanjem strokovnih in znanstvenih sestankov, posvetovanj, konferenc, simpozijev, seminarjev, tečajev, razstav in tekmovanj,
- z izdajanjem glasila društva in publikacij s področja računalništva in informatike, referatov in člankov ter posebnih obvestil,
- s posredovanjem podatkov o aktualnih problemih in najnovejših dosežkih na področju računalništva in informatike doma in v svetu preko sredstev javnega obveščanja,
- s povezovanjem in vključevanjem v sorodne domače, tuje in mednarodne organizacije civilne družbe,
- z organizacijo posebnih oblik funkcionalnega izobraževanja, ki ga prireja samo ali v sodelovanju z drugimi,
- s smotrnim gospodarjenjem z lastnimi sredstvi in premoženjem,
- z raziskovalnimi in razvojnimi pobudami in z uresničevanjem le-teh,
- s pobudami s področja delovanja javne uprave, ki so povezane s področjem računalništva in informatike.
Publikacije, ki jih izdaja društvo, so revije, zborniki, monografije in strokovna dela. Publikacije imajo urednike in uredništva.
Društvo izdaja redne in izredne publikacije.
Redne publikacije so revije, ki izhajajo redno, in domače strani društva www.drustvo-informatika.si.
Redne publikacije imajo urednike in uredniške odbore, ki jih imenuje izvršni odbor.
Uredniki rednih publikacij lahko za urejanje posamezne številke predlagajo gostujoče urednike, ki jih imenuje izvršni odbor.
Izredne publikacije so revije, zborniki, monografije, strokovna dela in spletišča dogodkov, ki jih organizira društvo.
Revija Uporabna informatika izhaja pretežno v slovenskem jeziku in je glasilo društva, ter revija Informatica, ki je znanstvena revija in izhaja pretežno v angleškem jeziku, sta redni reviji društva.
Uredništva publikacij poročajo izvršnemu odboru.
11. člen
Revija Uporabna informatika je strokovna in znanstvena revija in glasilo društva (v nadaljevanju: revija), s katero društvo obvešča svoje člane in javnost o svojem delu. Revija objavlja strokovne in znanstvene prispevke pretežno v slovenskem jeziku, izhaja v tiskani in spletni obliki in ima značaj medija skladno z določbami zakona o medijih.
Revija ima uredništvo, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, tehnični urednik, kontaktni urednik in uredniški odbor. Člane uredništva imenuje izvršni odbor izmed članov društva in priznanih tujih informatikov za štiri leta in jih tudi razrešuje. Po izteku mandata so člani uredništva lahko ponovno imenovani.
Programsko zasnovo predlaga uredništvo, sprejme pa jo izvršni odbor na predlog odgovornega urednika.
Uredniški odbor je posvetovalno telo odgovornega urednika.
Odgovorni urednik znanstvene revije je oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o medijih in ima znanstvene kvalifikacije, ki so izkazane z objavami s področja informatike in računalništva.
Odgovorni urednik je odgovoren za uresničevanje programske zasnove znanstvene revije, za njeno urejanje in redno izhajanje ter za smotrno in racionalno uporabo finančnih sredstev, ki jih društvo namenja za za ta namen.
Odgovorni urednik, člani uredništva in avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove revije pri svojem delu samostojni in neodvisni.
12. člen
Revija Informatica (v nadaljevanju: znanstvena revija) je publikacija, s katero društvo svobodno zbira strokovna in znanstvena spoznanja in dosežke. Prispevki izhajajo v angleškem jeziku. Znanstvena revija izhaja v tiskani in spletni obliki in ima značaj medija skladno z določbami zakona o medijih.
Znanstvena revija ima uredništvo, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, tehnični urednik, kontaktni urednik in uredniški odbor. Člane uredništva imenuje izvršni odbor izmed članov društva in priznanih inozemskih informatikov za štiri leta in jih tudi razrešuje. Po izteku mandata so člani uredništva lahko ponovno imenovani.
Revija ima uredništvo, ki ga sestavljajo odgovorni urednik, tehnični urednik in uredniški odbor. Člane uredništva imenuje izvršni odbor za štiri leta in jih tudi razrešuje. Po izteku mandata so člani uredništva lahko ponovno imenovani.
Programsko zasnovo revije predlaga uredništvo, sprejme pa jo izvršni odbor na predlog odgovornega urednika.
Uredniški odbor je posvetovalno telo odgovornega urednika.
Odgovorni urednik revije je oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o medijih in ima potrebne strokovne kvalifikacije, ki so izkazane z objavami s področja informatike in računalništva.
Odgovorni urednik je odgovoren za uresničevanje programske zasnove revije, za urejanje in redno izhajanje revije ter za smotrno in racionalno uporabo finančnih sredstev, ki jih društvo namenja za njeno delovanje.
Odgovorni urednik, člani uredništva in avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove revije pri svojem delu samostojni in neodvisni.
13. člen
Domače strani društva na naslovu www.drustvo-informatika.si (v nadaljevanju: domače strani) so internetna publikacija, s katero društvo obvešča svoje člane in javnost o svojem delu in aktualnostih s področja delovanja.
Domače strani imajo tričlansko uredništvo, ki ga sestavljajo odgovorni urednik in dva člana. Člane uredništva imenuje izvršni odbor izmed članov društva za štiri leta in jih tudi razrešuje. Po izteku mandata so člani uredništva lahko ponovno imenovani.
14. člen
Društvo financira publikacije, ki jih izdaja, iz članarine, naročnine, subvencij, s prodajo oglasnega prostora in iz drugih prihodkov.
III. DELOVANJE DRUŠTVA
15. člen
Delo društva poteka preko teles društva: sekcij, odborov in komisij. Telesa društva niso pravne osebe.
a) Sekcije so vsebinsko opredeljena strokovna področja in so odprte vsem članom društva, ki imajo interes za delo na določenem področju. Sekcijo ustanovijo zainteresirani člani društva na ustanovnem sestanku sekcije. Vodi jih predsednik sekcije, ki ga nadomešča njegov namestnik, oba pa imenuje izvršni odbor na predlog članov sekcije.
b) Odbori so ustanovljeni za realizacijo stalnih nalog ali izvajanje trajnih aktivnosti društva. Odbor sestavljajo člani, vodi ga predsednik, ki ima lahko namestnika, vse pa imenuje izvršni odbor, ki določi tudi naloge odbora in trajanje mandata.
c) Komisije se oblikujejo za posebne strokovne in izvedenske naloge. Vodi jih predsednik, ki ima namestnika. Člane, predsednika in namestnika komisije imenuje izvršni odbor, ki določi tudi naloge, veljavnost imenovanja pa je omejena časovno ali z izpolnitvijo namena imenovanja komisije.
Sekcije določajo svoj program dela, ki ga potrdi izvršni odbor. Za delo sekcij in podružnic se lahko namenijo posebna sredstva, s katerimi razpolaga sekcija.
Telesa društva vodijo člani izvršnega odbora ali člani društva, ki jih imenuje izvršni odbor. Vodje teles društva, ki niso člani izvršnega odbora, so vabljeni na seje izvršnega odbora. S področja delovanja telesa, ki ga vodijo, lahko sami predlagajo obravnavo problematike na seji izvršnega odbora. Predloge vodij teles društva je sklicatelj seje izvršnega odbora dolžan upoštevati.
Telesa društva poročajo o svojem delu izvršnem odboru vsaj enkrat letno.
16. člen
Telesa društva se sestajajo na osnovi določenih nalog ali potrjenega programa praviloma najmanj dvakrat letno, po potrebi pa tudi bolj pogosto.
IV. ČLANSTVO
17. člen
Članstvo v društvu je redno in častno. Redno članstvo je individualno. Individualni člani so fizične osebe. Častni člani so lahko tudi pravne osebe.
Individualni član društva (dalje: član) je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki je zainteresiran za razvoj računalništva in informatike in informacijske tehnologije in storitev ter sprejema statut društva in se ravna po njem. Včlanitev je opravljena s podpisom pristopne izjave.
Član društva lahko postane tudi tuj državljan, če je njegovo delovanje v skladu z načeli naše družbe in nameni društva, določenimi v tem statutu, in ga po podpisu pristopne izjave sprejme v članstvo izvršni odbor s sklepom.
18. člen
Častni član društva lahko postane oseba, ki se je posebno uveljavila z delom pri razvoju področja dejavnosti društva ter računalništva in informatike in sprejema to priznanje. Častni predsednik društva je tudi častni član.
Častnega predsednika izvoli in častne člane sprejema v članstvo občni zbor na predlog izvršnega odbora. Častnih predsednikov je lahko več.
Kolektivni častni član društva je lahko vsaka pravna oseba, ki je ustanovljena v Republiki Sloveniji in je zainteresirana za razvoj računalništva in informatike ter informacijske tehnologije in storitev in podpira namen in cilje društva ter želi z njim sodelovati. Častni član postane s podpisom izjave, da sprejema častno članstvo, ki jo podpiše predstavnik pravne osebe.
Kolektivni častni član društva lahko postane tudi tuja pravna oseba, če je njeno delovanje v skladu z načeli naše družbe in nameni društva, določenimi v tem statutu, in jo v častno članstvo po podpisu izjave, da želi postati častni član, sprejme izvršni odbor s sklepom.
Pravice in dolžnosti kolektivnega častnega člana društva uresničuje zastopnik pravne osebe.
19. člen
Pravice članov društva so:
- da volijo in so izvoljeni v organe društva,
- da dajejo predloge organom društva za delovanje,
- da imajo vpogled v delo organov in teles društva.
Pravice članov so enake.
20. člen
Dolžnosti članov društva so:
- da se ravnajo po statutu društva in sklepih organov društva,
- da z osebnim prizadevanjem in zgledom pripomorejo k uresničevanju poslanstva društva,
- da se ravnajo po kodeksu in drugih etičnih normah društva,
- da redno plačujejo članarino.
Člani društva in voljeni organi društva so osebno odgovorni za vestno opravljanje sprejetih nalog in funkcij.
21. člen
Članarina je redna in znižana. Redna članarina velja za redne člane.
Znižana članarina velja za dijake, študente do diplome, upokojence in osebe s priznano invalidnostjo ter se pravica do nje uveljavlja z veljavnimi dokazili statusa.
Znesek redne članarine določa izvršni odbor.
22. člen
Članstvo v društvu preneha:
- prostovoljno z izstopom,
- z izključitvijo na podlagi sklepa izvršnega odbora,
- s pravomočno obsodbo na dvoletno ali daljšo zaporno kazen in
- s smrtjo.
23. člen
Član izstopi iz društva prostovoljno tako, da poda pisno izjavo o izstopu.
24. člen
Če član dolguje plačilo najmanj enoletne članarine in dolga ne poravna v roku, določenem z obvestilom o zapadlosti plačila, mu s tem rokom prenehajo pravice, kakor so določene v 15. členu tega statuta, kakor tudi vse ugodnosti, ki so članom društva dostopne po sklepih izvršnega odbora društva, ter ugodnosti za člane v okviru dogodkov, katerih prireditelj ali soprireditelj je društvo.
25. člen
Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, naštete v 15. in 16. členu statuta, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, če zavestno ravna proti interesom in ciljem društva in če ga disciplinska komisija spozna za odgovornega. O izključitvi odloča izvršni odbor na predlog disciplinske komisije. Na izključitev iz društva je mogoča pritožba na občni odbor.
V. UPRAVLJANJE DRUŠTVA
26. člen
Organi društva so:
- občni zbor,
- izvršni odbor,
- nadzorni odbor in
- disciplinska komisija.
Mandat voljenih organov ter predsednika in podpredsednikov društva traja 4 leta. Predsednik, podpredsednika in člani organov društva so lahko ponovno voljeni. Predsednik je lahko ponovno voljen največ enkrat.
Dolžnosti voljenih članov v organih društva so častne in za svoje delo v organih društva člani ne prejmejo plačila. Izjema so operativno-administrativne funkcije, za katere se prizna honorar po pogodbi o delu ali avtorski pogodbi v zvezi z opravljanjem zadolžitev, nalog ali dejavnosti, s katerimi se uresničuje namen ustanovitve društva.
27. člen
Občni zbor je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi člani društva.
28. člen
Občni zbor je lahko redni ali izredni. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor vsako leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene četrtine vseh članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, zaradi katere je bil sklican.
Izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skličejo izredni občni zbor tisti člani društva, ki so zahtevali sklic izrednega občnega zbora, ali predsednik nadzornega odbora.
Sklic občnega zbora z dnevnim redom mora biti objavljen najmanj 10 dni pred datumom občnega zbora.
29. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob napovedanem času navzočih več kot polovica članov. Če ob napovedanem času ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov..
30. člen
Občni zbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih. Glasujejo vsi prisotni člani društva. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o razrešnici članov organov društva, ti ne morejo glasovati.
31. člen
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler ne izvoli tričlanskega delovnega predsedstva. Poleg tega izvoli občni zbor izmed prisotnih članov društva še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
32. člen
Pristojnosti občnega zbora so, da:
- voli delovno predsedstvo in delovne organe;
- sklepa o dnevnem redu;
- razpravlja o delu in poročilih predsednika, izvršnega in nadzornega odbora ter o tem sklepa;
- sprejema poročila;
- sprejema delovni program društva;
- odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora;
- sklepa o finančnem načrtu za obdobje trajanja mandata ter potrjuje poslovanje za preteklo obdobje;
- sprejema, spreminja in dopolnjuje statut, pravilnike ter druge splošne akte društva ter potrjuje statutarne sklepe;
- z glasovanjem neposredno voli predsednika in dva podpredsednika društva ter člane izvršnega odbora, nadzornega odbora ter disciplinske komisije;
- na predlog izvršnega odbora imenuje častnega predsednika in častne člane društva;
- daje in odvzema pooblastila izvršnemu odboru;
- odloča o odsvojitvi nepremičnin;
- odloča o statusnem preoblikovanju društva;
- odloča o drugih pomembnih zadevah, ki jih določa statut, drug splošni akt društva ali na predlog izvršnega odbora;
- odloča o prenehanju društva.
Novoizvoljeni predsednik nastopi funkcijo najpozneje 100 (z besedo: sto) delovnih dni po datumu, ko je bil izvoljen.
33. člen
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, predsednik delovnega predsedstva in overitelja zapisnika.
34. člen
Društvo lahko za svoje potrebe in izvajanje s statutom določenih dejavnosti ustanovi ali soustanovi poslovni pravni subjekt, ki je lahko pridobitna gospodarska družba, nepridobitna organizacija ali zadruga ali sodeluje v njenem delu. Način sodelovanja se določi s posebno pogodbo ali sporazumom o sodelovanju. Ustanovitev ali soustanovitev poslovnega subjekta in sodelovanje v gospodarski družbi je možno le na osnovi sklepa občnega zbora.
Sredstva, pridobljena od poslovnega subjekta ali iz naslova ustanovitve ali sodelovanja iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti le za izpolnjevanje namena ustanovitve društva.
35. člen
Izvršni odbor je izvršilni organ društva in opravlja zadeve, ki mu jih naloži občni zbor, in druge zadeve, ki sodijo v njegovo delovno področje in ki jih je treba opravljati zaradi delovanja društva. Izvršni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične zadeve, izvršuje sklepe občnega zbora in deluje za uresničevanje programa društva.
Izvršni odbor odloča o predlogih za društvena priznanja v skladu s pravilnikom o priznanjih. Izvršni odbor upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma.
36. člen
Izvršni odbor šteje 11 članov. Sestavljajo ga: predsednik društva, podpredsednika društva in osem članov društva. Predsednik društva je obenem tudi predsednik izvršnega odbora.
Podpredsednika in vsak član izvršnega odbora so zadolženi za eno od naslednjih delovnih področij društva:
- dogodki in posvetovanja,
- poslovanje in finance,
- publikacije,
- članstvo,
- storitve ECDL/EUCIP,
- obveščanje javnosti in
- mednarodne odnose.
Po potrebi lahko občni zbor določi tudi druga delovna področja, če je verjetno, da se bo društvo na takem področju trajno udejstvovalo.
37. člen
Mandat članov izvršnega odbora preneha s potekom, z odstopom ali z odvzemom.
Če se član izvršnega odbora seje izvršnega odbora neupravičeno trikrat zaporedoma ne udeleži, se mu mandat lahko odvzame. O tem odloča izvršni odbor na podlagi dokumentiranega in obrazloženega predloga predsednika.
Člana, ki mu je iz razlogov iz prvega odstavka tega člena mandat prenehal, nadomesti kandidat, ki se ga izvoli na občnem zboru.
38. člen
V okviru svojih pristojnosti opravlja izvršni odbor naslednje zadeve:
- sklicuje občni zbor in pripravlja poročila o delu ter predloge vsebin za obravnavo na občnem zboru,
- pripravlja predloge za splošne akte društva,
- pripravlja in sestavlja predlog za poročilo o delu društva, finančno poročilo in delovni ter finančni načrt,
- imenuje sekretarja društva,
- sprejema program dela društva,
- obravnava delovna in finančna poročila sekcij,
- imenuje komisije, organizacijske in programske odbore dogodkov ter uredništva publikacij,
- imenuje delegate in delegacije, ki zastopajo društvo pri drugih organizacijah,
- imenuje in razrešuje člane uredništev publikacij, ki jih izdaja društvo,
- imenuje in razrešuje predsednike sekcij,
- podeljuje in odvzema mandat članom izvršnega odbora,
- odloča o včlanjevanju v mednarodne organizacije,
- odloča o sodelovanju z drugimi organizacijami in o mednarodnem sodelovanju,
- odloča o ustanavljanju in prenehanju sekcij,
- koordinira delo sekcij, organizacijskih in programskih odborov ter uredništev,
- odloča o naslovu znotraj sedeža društva,
- odloča o višini članarine in olajšavah, ki se priznajo članom društva, določa valorizacijo obveznosti iz članarine ter dokončno odloči o črtanju iz članstva,
- odloča o predlogih za priznanja društva v skladu s pravilnikom o priznanjih društva razen o sprejemu v častno članstvo društva,
- obravnava poročila teles in organov društva, ki jih imenuje,
- obravnava poročila o delu in poslovanju društva,
- obvešča javnost o delovanju društva,
- upravlja s premoženjem društva,
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa statut ali drug splošni akt.
Izvršni odbor imenuje in razrešuje predsednike in člane teles strokovnih in znanstvenih sestankov izmed članov društva.
39. člen
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj 4-krat letno.
Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik društva. Sklic seje mora biti objavljen najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je seja sklicana.
Izvršni odbor veljavno sklepa, če seji prisostvuje večina njegovih članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina članov izvršnega odbora. Seje se lahko udeležijo vabljene osebe - poročevalci, člani nadzornega odbora in drugi vabljeni. Vabljeni o zadevah, ki so predmet odločanja in glasovanja izvršnega odbora, ne glasujejo.
Glasovanje je praviloma javno. Vsak član izvršnega odbora ima pravico predlagati tajno glasovanje. O takem predlogu se glasuje posebej in nato še o zadevi, ki je bila predmet zahteve. Izvedba tajnega glasovanja je dolžnost predsednika.
V posebnem utemeljenem primeru lahko pred glasovanjem predsednik zahteva od članov izvršnega odbora, naj izjavijo, ali imajo glede zadeve, ki je predmet glasovanja, konflikt interesov. Konflikt interesov je zadržek za glasovanje in kdor ga izjavi, mora to pojasniti. O zadržku odloči izvršni odbor z glasovanjem vseh prisotnih članov pred glasovanjem o sami zadevi. Če se ugotovi, da konflikt interesov obstaja, tisti član izvršnega odbora o zadevi ne glasuje. V slednjem primeru se šteje, kot da član, ki ne glasuje, na seji izvršnega odbora ni prisoten in se tako tudi štejejo glasovi in ugotavlja sprejetje sklepa.
Po potrebi lahko izvršni odbor organizira dopisne seje, kjer se o posameznih predlogih odloča z da, vzdržan ali ne. Vedno mora biti prej opravljeno glasovanje o potrebi dopisnega izjasnjevanja. Za sklepčnost dopisne seje veljajo ista določila kakor za sklepčnost redne seje.
40. člen
Izvršni odbor lahko za podrobnejšo opredelitev načina svojega dela in dela sekcij, odborov in komisij sprejme poslovnik.
41. člen
Društvo ima predsednika in dva podpredsednika. Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami ter v javnosti.
Podpredsednik po dogovoru nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan.
42. člen
Društvo ima lahko častnega predsednika.
Društvo izvoli častnega predsednika izmed članov društva, ki so se posebno odlikovali pri vodenju in razvoju društva in njegovih dejavnosti. Častni predsednik je vabljen na seje organov društva, lahko pa mu občni zbor ali izvršni odbor poveri tudi konkretne zadolžitve.
43. člen
Za tekoče izvrševanje nalog na osnovi potreb programa dela in pripravo sej izvršnega odbora lahko izvršni odbor imenuje sekretariat društva, ki ga sestavljajo predsednik, sekretar in en član izvršnega odbora. Mandat sekretariata preneha s prenehanjem mandata izvršnega odbora.
44. člen
Sekretarja društva imenuje izvršni odbor. Sekretar društva:
- je neposredno zadolžen za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih določata 9. in 10. člen statuta,
- predlaga pogodbe o delu z osebami, ki opravljajo tehnično-administrativne posle društva ter usmerja in nadzoruje njihovo delo,
- vodi zapisnike sej izvršnega odbora,
- vodi korespondenco in arhiv društva,
- sklicuje seje izvršnega odbora, komisij in odborov,
- izvaja druga opravila po sklepu izvršnega odbora ali nalogu predsednika.
Sekretar poroča o svojem delu izvršnemu odboru. Do imenovanja sekretarja je za to zadolžen predsednik izvršnega odbora.
45. člen
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov. Predsednika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov.
46. člen
Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo izvršnega odbora in opravlja nadzor nad zakonitostjo poslovanja in delovanja društva ter izvajanjem statuta in drugih aktov društva.
Nadzorni odbor poroča občnemu zboru.
47. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi člani in sprejema veljavne sklepe, če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora.
48. člen
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani. Disciplinska komisija za svoje delo neposredno uporablja statut društva, kodeks poklicne etike in druge akte društva.
Disciplinska komisija izvoli iz svoje srede predsednika. Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek na obrazložen in dokumentiran predlog predsednika društva ali na predlog nadzornega odbora in izreka ukrepe po disciplinskem pravilniku.
Disciplinska komisija dela v senatu vseh treh članov. Odločitve so veljavno sprejete, če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Na sklep disciplinske komisije je možna pritožba na izvršni odbor, katerega sklep je znotraj društva dokončen.
Disciplinska komisija poroča občnemu zboru društva.
VI. MATERIALNO-FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA
49. člen
- članarina,
- dohodki od prijavnin za strokovna in znanstvena srečanja (82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj) ter prodaje publikacij (58.140 Izdajanje revij in druge periodike),
- dotacije in subvencije,
- darila in volila,
- prihodki iz pokroviteljskih prispevkov,
- prihodki od koncesij, licenc, intelektualnih in podobnih pravic,
- drugi prihodki.
Prihodki se smejo uporabiti za pokrivanje stroškov delovanja društva in za izpolnjevanje namena ustanovitve društva.
50. člen
Premoženje društva so vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva, denarna in druga sredstva ter materialne pravice in so kot take vpisane v knjigovodske evidence društva. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor.
Premičnine se lahko odstopijo tretjim osebam ali odsvojijo na podlagi sklepa izvršnega odbora. O nakupu in odsvojitvi nepremičnin odloča občni zbor društva.
51. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in letnimi finančnimi načrti.
Materialno in finančno poslovanje mora biti urejeno in vodeno v skladu z veljavnimi predpisi. Pri določanju položaja zaposlenih, njihovega nagrajevanja, honoriranju in plačevanju materialnih nadomestil se za društvo upoštevajo določila, ki veljajo za državno upravo in za nepridobitne organizacije.
52. člen
Finančno poslovanje ureja društvo s pravilnikom o materialno-finančnem poslovanju in v skladu z veljavnimi predpisi in standardom, ki velja za društva. O izvajalcu finančnega poslovanja odloča izvršni odbor.
Denarna sredstva društva se vodijo v blagajniški knjigi. Knjigovodstvo poroča o finančnem poslovanju izvršnemu odboru.
Za izvajanje in urejanje finančno-materialnih zadev lahko društvo zaposli osebo z ustrezno izobrazbo in izkušnjami in v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
53. člen
Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik, ki lahko za to pooblasti tudi sekretarja društva in podpredsednika.
Odredbodajalci so predsednik, sekretar in podpredsednika društva.
O poslovanju pripravi izvršni odbor poročilo, ki je sestavljeno v skladu z računovodskimi standardi, kakršni so predpisani za društva in ki ga sprejme občni zbor. Pred sprejetjem mora o poročilu podati mnenje nadzorni odbor.
Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Društvo preneha obstajati:
- s sklepom občnega zbora, če tako glasujeta vsaj dve tretjini prisotnih članov,
- z odločbo pristojnega državnega organa ali
- če dejansko preneha.
Šteje se, da je društvo prenehalo, če se število članov zmanjša na manj kot devet.
55. člen
V primeru prenehanja društva pripadejo vsa finančna in materialna sredstva društvu, ki nadaljuje dejavnost društva v Republiki Sloveniji, ali, če tako društvo ni bila ustanovljeno eno leto po prenehanju društva, Rdečemu križu Slovenije.
56. člen
V skladu s tem statutom ima društvo naslednje splošne akte:
- disciplinski pravilnik,
- pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju,
- kodeks etike,
- pravilnik o delu sekcij in podružnic društva,
- poslovnik o delu teles društva, če neposredna uporaba statuta ni dovolj za pravilno delo,
- pravilnik o priznanjih.
Splošni akti iz prejšnjega odstavka morajo biti sprejeti na občnem zboru ali s statutarnim sklepom, ki ga sprejme izvršni odbor in potrdi občni zbor.
Predsednik:
dr. Slavko Žitnik
V Ljubljani, dne 27. marca 2024
Spremembe Statuta z dne 27. marca 2023
Občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA je dne 27. marca 2023 sprejel Statut o spremembi statuta Slovenskega društva INFORMATIKA.
1. člen
Spremeni se 13. člen statuta tako, da se v prvem stavku za besedo »redno« doda vejica in beseda »zaslužno«.
2. člen
Spremeni se 38. člen statuta tako, da se mu doda besedilo: »Društvo ima lahko zaslužnega predsednika. Zaslužni predsednik je bivši ali nekdanji predsednik društva, ki je pomembno doprinesel k namenu ustanovitve društva. Zaslužnega predsednika izvoli občni zbor na predlog izvršnega odbora. Zaslužni predsednik lahko deluje kot svetovalec izvršnega odbora in v drugih delovnih skupinah društva, o čemer odloči izvršni odbor.«
3. člen
Spremeni se 52. člen statuta tako, da se glasi: »V primeru prenehanja društva prenese po poravnavi vseh obveznosti svoje premoženje na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali na nepridobitno pravno osebo javnega prava.«
4. člen
Za zadnjo alinejo 28. člena se doda stavek, ki se glasi: »Novoizvoljeni predsednik nastopi funkcijo najpozneje 100 (z besedo: sto) delovnih dni po datumu, ko je bil izvoljen. Do nastopa funkcije opravlja dotedanji predsednik tekoče posle.«
5. člen
Statut o spremembi statuta začne veljati z dnem, ko ga sprejme občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA.
Ljubljana, dne 27.3.2023
Niko Schlamberger
Predsednik
Spremembe Statuta z dne 27. marca 2019
Občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA je dne 27. marca 2019 sprejel Statut o spremembi statuta Slovenskega društva INFORMATIKA.
1. člen
Za prvim stavkom drugega odstavka 1. člena statuta se doda besedilo, ki se glasi:
"Posebej to pomeni,
(1) da društvo ni ustanovljeno z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov, in
(2) da se presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje namena ustanovitve in ciljev, svojega premoženja pa ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe."
2. člen
Statut o spremembi statuta začne veljati z dnem, ko ga sprejme občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA.
Ljubljana, dne 27. marca 2019
Niko Schlamberger
Predsednik
Spremembe statuta z dne 29. marca 2018
Občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA je dne 29.3.2018 sprejel Statut o spremembi statuta Slovenskega društva INFORMATIKA.
1. člen
Doda se nova predzadnja alineja člena 9 statuta, ki se glasi:
» - raziskovalno znanstvena dejavnost in delovanje na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti,«
2. člen
Spremenita se besedili členov 10. a in 10. d tako, da se za besedo »tiskani« dodata besedi »in spletni«.
3. člen
Statut o spremembi statuta začne veljati z dnem, ko ga sprejme občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA.
Ljubljana, dne 29. marca 2018
Niko Schlamberger
Predsednik
Na podlagi 53. člena statuta Slovenskega društva INFORMATIKA
sprejema občni zbor Slovenskega društva INFORMATIKA
PRAVILNIK O PRIZNANJIH
1. člen
(predmet pravilnika)
Slovensko društvo INFORMATIKA (v nadaljnjem besedilu: društvo) določa s tem pravilnikom merila za podeljevanje priznanj, priznanja, postopek in organe, pristojne za podeljevanje priznanj, in evidenco o podeljenih priznanjih.
2. člen
(merila)
Priznanja se podeljujejo članom društva in telesom društva, drugim posameznikom ter pravnim osebam zasebnega in javnega prava za:
- dosežke na področju uporabne in znanstvene informatike ter vidne prispevke na področju razvoja informacijske družbe in razvoja novih načinov in tehnologij dela na področju informatike,
- dolgoletno uspešno delo v društvu ali v drugih društvih, ki so sodelovala z društvom pri programskih vprašanjih,
- razvoj mednarodnega sodelovanja in izmenjavo dosežkov na tem področju,
- izjemne dosežke na področju razvoja konceptov, programskih orodij, naprav in tehnologij v zvezi z informatiko,
- uspešno sodelovanje z društvom,
- publicistično delo na področju informatike in informacijske družbe in
- izjemne dosežke na področjih, ki zadevajo vprašanja informatike.
Priznanja so javna.
3. člen
(priznanja)
Priznanja so:
- pisno priznanje,
- priznanje za študentski dosežek,
- srebrni častni znak,
- zlati častni znak,
- spominska plaketa,
- častno članstvo in
- informatik leta.
Ob priznanju se lahko podeli tudi denarna nagrada. O denarni nagradi in o njeni višini odloči izvršni odbor.
4. člen
(pisno priznanje)
Pisno priznanje se podeljuje članom društva, drugim posameznikom, društvom in drugim osebam zasebnega in javnega prava za uspešno delo na področjih, opredeljenih v 2. členu tega pravilnika.
Pisno priznanje je tiskano na belem umetniškem kartonu pokončnega formata 210 mm x 297 mm, uokvirjeno z modro črto, na zgornji tretjini je natisnjen logotip in na 2/3 višine priznanja napis Slovensko društvo INFORMATIKA, pod njim pa vpis podatkov o prejemniku in dosežku.
5. člen
(priznanje za študentski dosežek)
Priznanje za študentski dosežek se podeljuje dodiplomskim študentom za viden strokovni prispevek. Prispevek mora biti izviren in prej javno objavljen.
Priznanje za študentski dosežek je tiskano na belem umetniškem kartonu formata 250 mm x 350 mm, uokvirjeno z modro črto, na zgornji tretjini je natisnjen logotip in na 2/3 višine priznanja napis Slovensko društvo INFORMATIKA, pod njim pa vpis podatkov o prejemniku in dosežku.
6. člen
(srebrni častni znak)
Srebrni častni znak se podeljuje posameznikom za dlje časa trajajoče uspešno delo na področjih, določenih v 2. členu tega pravilnika.
Srebrni častni znak je oblikovan kot logotip društva okrogle oblike premera 50 mm v srebrni barvi. Sestavni del srebrnega častnega znaka je pisno priznanje, ki je določeno v drugem odstavku 4. člena tega pravilnika, in pomanjšan srebrni častni znak premera 10 mm, izdelan v obliki značke.
7. člen
(zlati častni znak)
Zlati častni znak se podeljuje posameznikom za dolgoletno uspešno delo ali za življenjsko delo na področjih, določenih v 2. členu tega pravilnika. Zlati častni znak se praviloma podeljuje posameznikom, ki so že prejeli srebrni častni znak in je od podelitve le-tega minilo najmanj pet let.
Zlati častni znak je oblikovan kot logotip društva okrogle oblike premera 50 mm v zlati barvi. Sestavni del zlatega častnega znaka je pisno priznanje, ki je določeno v drugem odstavku 4. člena tega pravilnika, in pomanjšan zlati častni znak premera 10 mm, izdelan v obliki značke.
8. člen
(spominska plaketa)
Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih okroglih življenjskih jubilejih. Spominska plaketa se podeljuje le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak .Spominska plaketa se podeljuje tudi društvom in drugim osebam zasebnega in javnega prava ob njihovih jubilejih in ob pomembnih dogodkih, ki so povezani s sodelovanjem med društvom in njimi.
Spominska plaketa se posameznikom podeli samo enkrat.
Spominska plaketa je okrogle oblike premera 50 mm, oblikovana kot logotip društva in izdelana iz brona. V njej so vgravirane identifikacijske oznake in ime prejemnika.
Sestavni del spominske plakete je pisno priznanje, ki je določeno v drugem odstavku 4. člena tega pravilnika, in pomanjšana spominska plaketa premera 10 mm, izdelana v obliki značke.
9. člen
(častno članstvo)
Častno članstvo je posebno priznanje, o čemer odloča občni zbor na predlog izvršnega odbora. Častni člani so lahko fizične ali pravne osebe.
Osebe, ki so sprejete v častno članstvo, prejmejo pisno priznanje, ki je določeno v drugem odstavku 4. členu tega pravilnika, in ki priča o tem dogodku.
10. člen
(informatik leta)
Priznanje informatik leta se podeljuje posameznikom za viden strokovni dosežek na področju informatike.
Sestavni del tega priznanja je pisno priznanje, ki je določeno v drugem odstavku 4. člena tega pravilnika.
11. člen
(podeljevanje priznanj)
Pisna priznanja in priznanje informatik leta podeljuje izvršni odbor, srebrni znak, zlati znak, spominsko plaketo in sprejem v častno članstvo pa občni zbor. Podatki o podeljenih priznanjih se objavijo javno.
12. člen
(naloge komisije za priznanja)
Predlog za podelitev priznanj pripravi komisija za priznanja praviloma na osnovi javnega razpisa predlogov za priznanja. Komisijo za priznanja imenuje izvršni odbor.
Naloge komisije za priznanja so:
- priprava javnega razpisa,
- zbiranje in obravnava prejetih predlogov,
- priprava predlogov za priznanja in posredovanje predlogov v obravnavo in odločanje izvršnemu odboru ali občnemu zboru,
- zbiranje predlogov za priznanja in druga družbena in državna odlikovanja in priznanja ter priprava mnenja in priporočila,
- vodenje evidence o podeljenih priznanjih,
- opravljanje drugih nalog, povezanih s priznanji.
13. člen
(postopek)
Priznanja se podeljujejo na podlagi javnega razpisa ali na predlog izvršnega odbora. Predlog mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
- podatke o prejemniku priznanja,
- opis dosežka,
- predlagano priznanje,
- dokazila o dosežku,
- podatke o predlagatelju.
Javni razpis se objavi enkrat letno v glasilu društva Uporabna informatika in na internetu na domačih straneh društva.
14. člen
(predlagatelji za podelitev priznanj)
Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko člani društva, drugi posamezniki in druge osebe zasebnega in javnega prava.
Predlagatelj mora poslati predlog za priznanje praviloma na predpisanem obrazcu v dveh izvodih komisiji za priznanja in v rokih, ki so določeni v javnem razpisu.
15.člen
(reševanje ugovorov)
Pisne ugovore z obrazložitvijo zoper postopke v zvezi s priznanji obravnava in o njih sklepa nadzorni odbor. Zoper sklep nadzornega odbora je možna pritožba na občni zbor.
16. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)
Pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme občni zbor.
Predsednik :
Niko Schlamberger
V Ljubljani, dne 5. decembra 2002
Izvršni odbor društva je na seji 22.1.2014 sprejel nov pravilnik. S tem je prenehal veljati pravilnik, ki je bil sprejet 12.11.2008. Vse pravice pridržane.
Člani izvršnega odbora so:
doc. dr. Slavko Žitnik, predsednik
prof. dr. Mirjana Kljajić Borštnar, podpredsednica
doc. dr. Marko Hölbl, podpredsednk
Gašper Bizjak
prof. dr. Saša Divjak, zaslužni profesor
prof. dr. Lidija Zadnik Stirn
Niko Schlamberger
Pavel Tepina doc. dr. Lili Nemec Zlatolas mag. Primož Zupan prof. dr. Tatjana Welzer
Člani nadzornega odbora so:
red. prof. dr. Vladislav Rajkovič, predsednik
Aleksander Bucik
izr. prof. dr. Samo Drobne
Člani disciplinske komisije so:
prof. dr. Matjaž Gams
mag. Jože Kranjc
Irena Križman
